Vzhajajoče sonce nas je pobožalo s svojmi žarki, ko smo izstopili iz stene Gradiške ture. Za nami sta bili zahtevni zavarovani planinski plezalni poti – ferati, kot je postal priljubljen pogovorni izraz – Furlanova in Otmarjeva pot. Prijetno in lepo je bilo začutiti trden oprimek pod roko in se povzpeti po obeh plezalnih poteh. Ena bolj zanimiva kot druga. Obe pustita poseben občutek. Po zasluženem sendviču iz nahrbtnika je sledila pot proti Abramu, ki smo jo preimenovali v “Jagodno pot”, kajti teh vabečih gozdnih sadežev se nismo mogli odreči. Pa brez skrbi,tudi za gozdni živelj smo jih še pustili 🙂
Zaključili smo z ogledom starega dela Vipave, nekaterimi od sedmih izvirov reke Vipave in okusnim sladoledom.
