Spoznanje, da zahajanje v gore navdihuje in osrečuje, krepi dušo in telo, je pred 70 leti vodilo nekatere Ptujčane, da so ustanovili planinsko društvo in poslej organizirano zahajali v gore. To se je zgodilo 25.11. 1953.
45 ustanoviteljev društva si je zapisalo v prvi akcijski program, da bodo hodili v gore in s prepoznavno dejavnostjo navduševali ljudi za hojo v gore. To jim je nedvomno uspelo. Planinsko društvo je v minulih 70 letih nemoteno delovalo in doseglo velike uspehe in razvoj. Prvotna izletniška oblika dela je prerasla v veliko planinsko šolo. Na izletih, predavanjih, taborjenjih, pohodih, orientacijskih in športno plezalnih tekmovanjih ter alpinističnih vzponih in markacijskih akcijah se ni širila in poglabljala samo planinska ideja, temveč so se vsa ta leta vzgajali in kalili številni planinci, funkcionarji, vodniki, mentorji, inštruktorji, markacisti, v zadnjem času pa tudi alpinisti in športni plezalci.
Prizadevanja ustanovnega vodstva so imela močan odmev na ptujski gimnaziji, kjer se je v šolskem letu 1957/58 ustanovila prva mladinska sekcija, ki pomeni začetek mladinskega planinskega gibanja na Ptuju.
Mladim se je posvečalo vse več pozornosti. V letu 1961 se je ustanovila prva planinska skupina na OŠ v Dornavi pod vodstvom uspešnega mentorja Simona Petroviča. Društvu je uspelo vzbuditi pri svojih članih ljubezen do narave, gora, prirodnih in kulturnih dobrin in domovine med katere sodi tudi čut za ohranjanja našega bivalnega okolja.
Skrb za vzgojo in izobraževanje mladih članov je posebej zanimiva. Tako vsako leto za podmladek organiziramo Planinsko šolo, ki deluje že od 1974 leta. Vodi in koordinira jo Alenka Zorko. Rezultati te šole so vidni po številnih priznanjih akcije Mladi planinec. Iz baze te šole pa potem črpamo ves vodniški kader.
Vidnejša dejavnost društva je tudi trasiranje, opremljanje in markiranje ter vzdrževanje planinskih poti. Že v prvih letih društvenega delovanja so se člani ogrevali za varnejši dostop na Donačko goro in so nanjo leta 1958 markirali pot iz Stoperc na vrh Donačke gore. Donačko goro, imenovana tudi Haloški Triglav, je bilo potrebno zaradi njene markantnosti še bolj približati planincem in drugim ljubiteljem narave še z drugih strani. Dosedanji zbirki vzdrževanja in urejanja planinskih poti (da naštejem katere upravljamo zraven omenjene poti Jožeta Žetalskega še Haloško planinsko pot, del Frölichove poti -najstarejše Slovenske planinske poti, pot čez Plemenice ter pot izpod Triglavske škrbine do Tržaške koče na Doliču) se je leta 2011 pridružila še Slovenjegoriška planinska pot.
Z označitvijo Slovenjegoriške planinske poti smo zaokrožili in uresničili več desetletne želje po planinskih poteh v tem delu Slovenije. Čeprav so v Slovenskih goricah nastale v zadnjih štirih desetletjih različne planinske poti, kot so Pomurska, Ormoška, Svečinska in Šentiljska pot, pa so osrednje Slovenske gorice ostale bela lisa na zemljevidu planinskih poti v Sloveniji.
Slovenjegoriška planinska pot vodi skozi deset občin in obiskovalcem približa bogato naravno in kulturno dediščino, pestro kulinariko in vrhunska vina ter zlasti prijaznost in odprtost človeka.
Nekdanji župan dr. Štefana Čelana, je na peš mostu čez reko Dravo narisal prvo markacijo te poti in s tem vzpodbudil k sodelovanju še ostale župane, da je bila ta pot uradno odprta maja 2011.
Da pa ne bi delo v tem odseku zamrlo se ukvarjamo s trasiranjem in markiranjem ter sedaj še vzdrževanjem Evropske pešpoti E 7, zraven pa so nastale še tematske evropske poti in sicer Marijina romarska pot, Martinova romarska pot, Jakobova romarska pot. Vse te poti vodijo čez območje Ptuja. Pa verjetno naštevanju še ni konca.
Orientacijski pohodi in tekmovanja so bila društvena specialnost in odlika od leta 1968 do leta 1983. Doseženi so bili vidni rezultati, ki se kažejo v številnih priznanjih in pokalih, ki so jih orientacisti vseh starostnih kategorij dosegli na regijskih, republiških in celo zveznih tekmovanjih v prejšnji državi. Planinska orientacija je spet zaživela proti koncu 90. let prejšnjega stoletja in v društvu ponovno uspešno deluje Odsek za orientacijo, ki s svojimi nastopi na območnih tekmovanjih in državnem prvenstvu sega tudi po medaljah. Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju SPOT 2009 na Pohorju, smo z ekipo v kategoriji veteranov (od 40. leta starosti dalje) postali tudi državni prvaki. Naši mladi člani pa tudi večkratni vice prvaki Slovenije. Od leta 2000 smo tudi stalni organizatorji Področnih orientacijskih tekmovanj Meddruštvenega odbora planinskih društev Podravja in Pomurja. Sodelujemo tudi v vsakoletnem športnem vikendu Zavoda za šport Ptuj.
Od leta 1994 je delovala Sekcija AO pri Akademskem PD Kozjak iz Maribora. Sekcija je v letu 1994/95 izvedla prvo alpinistično šolo, iz katere je izšlo več pripravnikov alpinistov in od katerih jih je nekaj postalo alpinistov, dva pa celo inštruktorja alpinizma. Sekcija se je kadrovsko tako okrepila, da se je v letu 1998 odcepila od AO Kozjak in postala samostojna v okviru PD Ptuj in nadaljevala s skupinskimi ali individualnimi plezalnimi podvigi. Omeniti velja udeležbo enega od inštruktorjev Sandija Vaupotiča v slovenski himalajski odpravi ter samostojne podvige Sandija Kelneriča v Patagoniji v Južni Ameriki. Sedaj sodeluje tudi v projektu Velikani Himalaje.
V letu 2000 se je od Alpinističnega odseka izločil športni del plezalcev in se organiziral v Športno plezalni odsek, ki je skrbel za vzgojo in tekmovalne uspehe športnih plezalcev. Zametek je segal že v leto 1997, ko je bila postavljena prva plezalna stena na prostem, ki se je že čez leto dni preselila v telovadnico na OŠ Breg. Med športnimi plezalci tiste dobe, ki je svojo uspešno pot pričela v naših krogih, je potrebno izpostaviti Mino Markovič. V naši sredini je sedaj še nekaj plezalcev, ki samostojno plezajo. Med te sodijo Doroteja in Iztok Bokavšek, Bojana Iljaž in še kdo bi se našel.
Planinsko – izletniška dejavnost je glavna oblika dejavnosti društva. Zanjo skrbita mladinski in vodniški odsek društva. Na podlagi vsakoletnega programa društvo v povprečju dva do štirikrat na mesec izvede izlete po ožji in širši domovini pa tudi v tujino. Glede na strokovno usposobljen vodniški kader je ponujen pester program izletov in pohodov tako po vsebini, kvaliteti in težavnosti od lažjih do najtežjih tur. Izleti so bolj ali manj dobro obiskani, množični so predvsem mladinski, medtem ko so se in se mnogi starejši člani odločajo tudi za individualne izlete v družinskem krogu ali s prijatelji. Za ta namen smo vpeljali v društvu nekaj odmevnih akcij in sicer 5 krat 10 za 50-letnico društva, akcijo pohodov na najvišje vrhove evropskih držav (to akcijo vodita Miran Ritonja in Aleksander Kelnerič) ter pohodov Štirje letni časi na Haloški planinski poti. Poletna srečanja v obliki planinskih taborov pa organiziramo vsako leto širom po Sloveniji. Organizacijo le teh prevzame Mladinski odsek, vodniki pa smo vedno v pomoč pri izvedbi.
V društvu deluje tudi odsek za varstvo narave, ki s programskimi aktivnostmi vzpodbuja pri članih skrb za varstvo narave in okolja. Odsek se redno vključuje v naravovarstvene akcije Mestne občine Ptuj. Še posebej smo aktivni pri vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo.
Dejavnost društva je potrebno tudi propagirati in člane informirati o aktivnostih posameznih odsekov. Tega so se zavedali tudi naši predhodniki, ki so ugotovili, da brez propagande ni uspeha in razvoja. Danes skrbi za propagando in informiranje odbor, ki preko medijev, interneta in oglasnega okenca skrbi za sprotno obveščanje članov in javnosti. Društvo redno objavlja vse akcije v Štajerskem Tedniku, na spletnih straneh društva ter družbenih omrežjih, kot so fb, twiter, instagram…
S samostojno razstavo v občinskih prostorih Občine Dornava je svojih 50-let vodništva predstavil naš Franci Korpar. Ob svojem življenjskem jubileju se je predstavil, s svojo razstavo, tudi naš častni član, Simon Petrovič, ki je znan širom naše dežele.