Tokrat je pohod imel poseben pomen. Eden izmed udeležencev je namreč zaključeval SPP in vzpon na Skuto je bil dogodek, ki ostane zapisan v spominu. Prvi dan smo se povzpeli do Kokrskega sedla in za “aklimatizacijo” opravili z 2224 m visokim Kalškim grebenom ter Kalško goro. Po okusni večerji in kramljanju ob topli peči so oči postale kaj kmalu trudne in sledil je zaslužen počitek. Naslednje jutro nas je sonce pobožalo s svojimi žarki visoko nad Cojzovo kočo. Sveže jutro in pogled na Julijce kot bi jih nevidna roka narisala na obzorje. Korak za korakom in s postankom na Štruci je Skuta bila vse bližje. Kljub rahli utrujenosti se je na obrazu zarisal velik nasmeh in v “zeleno knjižico” je odtisnjen manjkajoč transverzalni žig. Čestitke, zaslužen krajši počitek in že sledi sestop proti Slemenu. Gosta megla se je prikradla na Male pode in spomnila, da so lahko razmere tudi manj lepe. S pozdravi kozorogov in njihovim proženjem kamenja smo po slikoviti poti sestopilo mimo bivaka pod Grintovcem in do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Sledil je še sestop do izhodišča in vrnitev domov.
